PRIJAZNA BESEDA IN ZAUPANJE v kandidate omogočata doseganje ZASTAVLJENIH CILJEV!

Izdelava avta terja 8.460 vijakov za sestavljanje, dovolj pa je ena matica, da se razpršijo po vsej cesti.

dez

Katja (41 let)

Vozniški izpit sem imela že dvajset let. Vožnja sama mi je predstavljala veliko težavo. Vedno sem bila polna dvomov in strahu, da ne bom zmogla. Partner se ni hotel voziti z mano, ker se je bal, da bom oba spravila v nevarno situacijo in naju poškodovala. Ravno zato sem se odločila poiskati strokovno pomoč. Najbolj me je veselilo, da sem lahko delala z žensko, kajti moj učitelj vožnje izpred dvajsetih let ni imel primernih prijemov zame. Z njim sem imela resnično slabo izkušnjo. Program »Brez strahu za volanom si« resnično deluje. Danes samostojno, z veliko mero zaupanja vozim tako svoje vozilo kot tudi vse službene »ladje«, pa naj bodo še tako velike.

Miha (49 let)

Med vožnjo me je grabila panika, nisem mogel dihat, srce mi je razbijalo kot noro, potil sem se, da sem imel popolnoma premočeno srajco. Skušal sem si pomagati na različne načine, celo z zdravili, a mi to ni kaj dosti pomagalo. Ko sem nekega dne težave zaupal svoji prijateljici, mi je priporočila program »Brez strahu za volanom si«. Ob vključitvi v program me je obhajalo polno dvomov, češ da sem najstarejši, da moški ne iščejo take pomoči, da sem osamljen in edinstven problem. A sem spoznal, da se ne bi mogel bolj motiti. Program mi je resnično pomagal. Življenje se mi je obrnilo na glavo. Danes se vsak dan samostojno in samozavestno vključujem v promet. Rad bi povedal ljudem, ki mislijo, da so sami s tem problemom, da to nikakor ne drži in da naj si čim prej poiščejo strokovno pomoč in radostno zaživijo življenje tudi v prometu.

tunel
gneca

Andreja (45 let)

Prebujala sem se počasi. Vsa siva in prestrašena sem se nekega dopoldneva oglasila in vpisala v program »Brez strahu za volanom si«. Ni mi bilo lahko prijeti za kljuko in tujim ljudem povedati, da sem neodločna, nesamozavestna, panična in prestrašena. A sem začela, počasi, korak za korakom. S kilometrino mi je nenavadno rasla tudi samozavest. V letu dni, ko je življenje že nekaj časa treskalo name z vseh strani, sem za volanom in nogo na stopalki za plin prišla do odločitev, ki si jih prej niti v najdrznejših sanjah ne bi upala sanjati. Danes me čaka še veliko dela, korak za korakom se borim sama s seboj in z vsemi silami, ki mi prihajajo nasproti in kot sem nedavno prebrala v neki knjigi “da se človek ne sme preveč zavarovati, sicer ne čuti ničesar več. Njegovo srce zaledeni, postane živ mrtvec in življenje za vedno izgubi svojo slast.” Sedaj živim in samo to je tisto, kar šteje. Srčna hvala vsem na moji poti, ki so mi kot kitajski zid stali ob strani in me še vedno razumevajoče gledajo tudi, ko delam napake.

Klara (39 let)

Vse skupaj se je začelo pred dobrim letom dni, ko smo imeli službeno izobraževanje na temo nedoseženih ciljev. Šele tam sem se zavedla, da imam že 20 let veljavno vozniško dovoljenje, pa me vse življenje naokrog prevaža mož. Pa saj me je peljal kamor sem hotela, a vedno sem ga morala prositi in se z njim dogovarjati ter usklajevati. Ko sem prišla v program BREZ STRAHU ZA VOLANOM, sem bila tako prestrašena in prepotena, da mi je kri zaledenela v žilah. Bila sem popolnoma bleda, nemočna. Ko sva šli z učiteljico prvič na vožnjo, res nisem imela nikakršne predstave, kako bo vse skupaj videti. K sreči imamo v Ljubljani velik poligon, ki mi je pomagal narediti prve korake, da sem osvojila tehniko vožnje. Namreč, ko sem bila mlada in sem opravljalavozniško dovoljenje, mi niso znali tako razložiti, kot se je to zgodilo v tem programu. Skupaj z učiteljico sva premagali prav vsako najmanjšo stopničko in res je zelo pomembno, koga imaš ob sebi, da te bodri, spodbuja, uči. Sedaj je minilo eno leto od mojih prvih korakov v programu. Kupila sem si avto in to po svoji meri. Vsakodnevno se vključujem v promet in v življenje kot tako. Program zares deluje in je vreden zaupanja brez vsakršnega oklevanja.

tema
stop

Petra (37 let)

Vozniški izpit sem opravila šele pri 30 letih. Takoj po porodu sem nekoliko odlašala z vožnjo, saj me je naokrog vozil mož ali pa sem uporabljala mestni potniški promet. Po sedmih letih ne vožnje in ne vključenosti v promet je moj strah že dobil mlade. Ravno takrat se je moja služba iz centra Ljubljane preselila v Logatec in tako sem bila primorana narediti nekaj v tej smeri. Program »Brez strahu za volanom«, mi je omogočil, da sem se ponovno aktivirala kot voznica. Danes vozim svoj osebni avto popolnoma samostojno, prav na vse destinacije, kamor želim. Hvala lepa za vso strokovnost in znanja, ki sem jih dobila pri vas. Iskreno povedano, moje življenje se je popolnoma spremenilo.

KAKŠNA JE VAŠA ZGODBA?

Recite strahu NE in mi dovolite, da v vas poiščem in okrepim pogum in znanje, s katerim boste samostojni, zadovoljni in varni v prometu.