Strah me je voziti avto

Kako premagati strah pred vožnjo?

Vožnje me je bilo strah že preden sem se lotila opravljanja vozniškega izpita. Odraščala  sem v družini, ki ji je cesta zgodaj vzela očeta in kjer je vladal negativen odnos do prometa. Izpit za avto je bil zame nedvomno najtežji izpit v življenju. Veliko težji kot katerikoli šolski test, matura ali izpit na fakulteti. Vseeno pa sem bila dovolj trmasta, da sem v avtošoli vztrajala in po petih izpitih in skoraj 70 urah le dobila v roke vozniško dovoljenje. Ne glede na pridobljeno znanje pa se za volanom nisem mogla znebiti hromečega občutka panike.

Izogibanje vožnji

Že v avtošoli sem po vsaki vožnji želela le čim prej pobegniti iz avta. Po opravljenem izpitu sem se vožnje izogibala v velikem loku. Nisem bila pripravljena voziti brez nekoga ob strani, ki bi imel rezervna pedala, da bi lahko preprečil moje napake. Bolj kot sem se izogibala, bolj sem bila živčna za volanom in bolj sem bila prepričana, da ogrožam vse ostale udeležence v prometu. Tako sem se uspešno izogibala soočenja s strahovi celih osem let …

Ko se zgodi življenje

V tem času sem se poročila, preselila, končevala diplomo in začela razmišljati o družini. Nisem bila več srednješolka, a moja samostojnost je bila precej omejena na poti, ki jih lahko opravim peš ali z javnimi prevoznimi sredstvi.

Tesnoba za volanom

Spet mi je prav prišla moja trma. Po priporočilu sodelavca sem kontaktirala Marjetko, da mi je pomagala ubesediti globoko zasidran strah. Postopoma sem se pomirila za volanom in se spoprijela tudi z nepoznanimi cestami. Prej so mi le te bile največji bavbav. Predvsem pa sem ugotovila, da kakšna majhna napakica na cesti še ne pomeni, da se bom kar zaletela v nekoga.

Po opravljenem programu

Danes lahko samostojno opravim vse življenjsko pomembne poti: v službo, trgovino, na obiske itd. In to brez večjega strahu. Po novem se odpravim tudi v neznano. Obvladati avto pomeni svobodo gibanja in dobrino, ki je še posebej pomembna sedaj, ko v naročju držim novorojenega sinčka.