Strah za volanom in panika med vožnjo

Kako sva z Marjetko skupaj zvozili in povozili moj strah in paniko med vožnjo avtomobila.

Strah je v meni nastajal leta in brez posebnega razloga. Strah me je bilo že, če sem se vozila kot sopotnica. Avtocesta pa mi je povzročala pravo nočno moro in vzela vso veselje do načrtovane destinacije.
Da bi se sama usedla za volan? Kdo je tukaj nor! PANIKA!
Skozi možgane so mi švigale vse mogoče negativne misli, ki se začnejo s Kaj če….?
Lahko bi jih naštevala v neskončnost in nikakor to niso bile prijazne misli.
Priznam, da sem se na neki točki odločila, da jaz pač nikoli ne bom voznica. Misli o vožnji sem potisnila daleč stran, volk sit – koza cela, nihče ni umrl.
Dokler mi ni življenje serviralo dogodke in situacije, ki so od mene zahtevali, da je izogibanja konec.
Naletela sem na Marjetko,…Da ne bo pomote, pred tem sem že poskušala premagati strah z dodatnimi urami vožnje, EFT terapevtom, KVT terapevtom, hipnozo, pa saj se še  sama ne spomnim več kaj vse sem preizkusila. A z Marjetko, sva takoj kliknili. Marjetka me je vsakokrat potolažila kot bi bila moja Security Blanket.
Potem se je začelo pravo delo, vozili sva vsak teden. Z njo so bile vožnje zabavne. A še vedno dovolj resne, da sem lahko napredovala. Seveda so bile tudi solze. Veliko sva se pogovarjali, predihavali, vizualizirali…
Marjetka nikoli ni obupala, vedno je bodrila in motivirala in nikoli ni izgubila potrpljenja.
In sedaj vozim. Ja! Jaz vozim sama, prav vsak dan! Največkrat po znanih poteh, ki sva jih neštetokrat prevozili skupaj. Avtocesti se še vedno ne približam in to je najin naslednji cilj, ki ga bova skupaj osvojili.
Če bereš to, si najverjetneje v podobni situaciji. S trdim delom je mogoče premagati strah! Jaz sem dokaz, čeprav me ne poznaš.
Povem ti, kjer je VOLJA, tam je POT!
Erika 38 let