Vožnja z invalidno osebo

Marjetka dipl. učiteljica vožnje

Vožnja z invalidno osebo je prav posebno doživetje. Oseba ima lastno prilagojeno vozilo z avtomatskim menjalnikom. Ker ima močno poškodovano desno stopalo, vse opravlja in dela z levo.

Najprej sem se jaz morala naučiti kako vstaviti njene prilagojene stopalke na vozilo, da gospa lahko samostojno vozi. Vedno sem si predstavljala, da imajo invalidne osebe popolnoma drugače opremljeno vozilo.  A temu ni tako. Gospa me je naučila, da vsaka invalidna oseba ima svoje vozilo prilagojeno za lastne težave.

Moram reči, da mi je bila to prva izkušnja vožnje z invalidno osebo in popolnoma sem uživala. Gospa je velik humorist. Rada se svojim napakam iz srca nasmeji in to tako, da še mene spravi v smeh.

Največje težave sem jaz imela, ko sva se učili parkirati. Težko sem preklopila, da morava parkirati na mestih za invalide in to čisto pred vrati bloka, trgovine. Mesta za invalidne osebe so bližje blokov, trgovin, da do njih lažje dostopajo. Ravno tako so parkirna mesta širša, da lahko izstopijo iz vozila in si pomagajo s pripomočki za hojo.

Delo z invalidno osebo me je oplemenitilo na večjih področjih. Oseba je potrebovala spodbudo, razumevanje in predvsem mehko roko za delo in razlago v prometu.

Neskončno sem  hvaležna za to prijetno izkušnjo.