Moj strah pred avtocesto
Po končani srednji šoli sem opravila izpit za avto v tretjem poskusu. Član komisije ni bil popolnoma zadovoljen z mojo izpitno vožnjo. Moja takratna inštruktorica ga je vseeno uspela prepričati. Rekla je, da sem varna voznica. Da so me ponekod izdali živci, da si zaslužim izpit, ker sem varna voznica. Zaradi te situacije, sem imela občutek, da si ga nisem zaslužila. Izpit sem šla delat pri 18 letih, ker so ga takrat opravljali vsi moji vrstniki. Takrat nisem imela nobene želje niti potrebe po samostojni vožnji. Ko sem opravila izpit, sem zelo malo vozila. Nikakor si nisem zaupala za volanom.
Vzorci staršev
Prav tako mi ni pripomogel odnos staršev. Imeli smo nov avto in sta se bala zanj. Tako sem razvila neprijetne občutke in strahove ob vožnji tudi z drugimi ljudmi. Strah me je bilo hitre vožnje po avtocesti. Kadar je voznik prehiteval tovornjake ali avtobuse. Po zaključeni fakulteti, se je v meni začela prebujati želja po0 vožnji. Predvsem sem si želela za vikende iti domov. A sama tega nisem zmogla. To me je začelo zelo motiti in omejevati.
Srečanje s programom brez strahu za volanom si
Po naključju sem na netu naletela na program premagovanja strahu za volanom. Z Marjetko sva se hitro dogovorili za srečanje. Začeli sva voziti kratke razdalje v mojem poznanem okolišu. Dobivala sem pozitivne občutke glede vožnje in se veselila najinih srečanj. Počasi in postopoma sem napredovala. Začela sem verjeti vase, da sem varna voznica. Ugotovila sem, da mi ustreza počasen razvoj veščin za volanom. Program “Brez strahu za volanom” je ravno pravšnji zame, da bom postala varna voznica. Marjetka me je spremljala tudi, ko sem sama osvajala veščine v prometu.
Strah pred vožnjo po avtocesti
A čakala me je še avtocesta. Pred avto cesto sem kar trepetala. Bilo me je strah, da bi doživela panični napad, da ne bi znala pravilno odreagirala. Tudi tega sva se lotili počasi, postopoma. Prvo, drugo, tretje najino srečanje sva prevozili samo en uvoz in izvoz. Nato sva to večkrat ponovili. Četrtič sva se že zapeljali kakšen izvoz dlje. In tako je vsakič postajalo lažje. Pridno sva pridobivali kilometre in prijetne izkušnje na avtocesti. Bila sem prepričana, da nikoli ne bom prehitevala tovornjakov in avtobusov. Ampak meni je uspelo, da sem osvojila tudi to.
Program deluje
Marjetka me je vedno pozitivno spodbujala k novim korakom. Če nanje še nisem bila pripravljena me je toplo potolažila, da bo že prišel pravi čas tudi zame. Na tak način sem z njeno pomočjo premagala svoj velik strah. Poleg tega sem veliko bolj sproščena kot sovoznica. Tudi to je pozitivno vplivalo na kvaliteto mojega življenja. Vse kar lahko rečem je, da je program “Brez strahu za volanom” name deloval zelo pozitivno. Danes si popolnoma zaupam in verjamem vase, da sem varna voznica. Sedaj se sama usedem v avto in odpeljem na želene destinacije.
Metka, 29 le
