Sem Marjetka Kramžar
Rojena leta 1975 v Ljubljani. Sem mama dvema sinovoma, žena možu Jakobu, hčerka pokojnima staršema, sestra, teta, prijateljica, vzgojiteljica, učiteljica, mentorica, svetovalka, motivatorka, strokovnjakinja za premagovanje strahu za volanom in še marsikaj. Navdihuje me delo z ljudmi, ki se jim je na poti, da bi bili samostojni, neodvisni v prometu, zalomilo. Imam lastno izkušnjo izgorelosti in paničnih napadov za volanom.
Kaj počnem?
Sem dolgoletna učiteljica vožnje z znanjem in izkušnjami na področju premagovanja strahu za volanom, fobij, paničnih napadov, anksioznosti. Z vami se vozim v vašem vozilu in vas med vožnjo podpiram, razumem, usmerjam, spodbujam, motiviram in svetujem, kako premagati strah za volanom. Skupaj delamo na tem, da postanete samostojni, kompetentni in varni vozniki v prometu.
Moja vizija
Pomagati ljudem, da ne bi živeli v primežu strahu, anksioznih misli in paničnih napadov med vožnjo. Da bi bili varni, kompetentni in samostojni udeleženci v prometu. Želim si, da bi ljudje vedeli, da obstaja tovrstna pomoč, da bi se počutili sprejete, razumljene in predvsem slišane in upoštevane.
Moje vrednote
Poštenost | iskrenost | zaupanje | varnost | samostojnost | neodvisnost | svoboda | mirnost.
Moje poslanstvo
Ljudem ponuditi:
- varnost
- razumevanje
- empatijo
- čas
- pojasnilo
- prostor
- podporo
- sprejemanje
- pomoč
- znanje
- metode
- sproščenost
- tehnike
- mnenje
- skrb
- naklonjenost
- potrditev
- razlago
- zavedanje
- poznavanje
- zaznavanje
- spodbudo
da spoznajo, sprejmejo in premagajo strah za volanom.
„Ne morete postati pogumni, ne da bi sprejeli svojo ranljivost.
Občutek sramu povzroča strah.“
~ B. Brown
Dela se lotim:
- Motivirano – Imam dovolj energije zase in za druge.
- Pošteno – Odprto, dostopno, iskreno.
- Odgovorno – Delam z drugimi, kot si želim, da drugi delajo z menoj.
- Kompetentno – Z zaupanjem vase in v svoje kompetence.
Moja zgodba
Leta 1996 sem pridobila dovoljenje za učenje vožnje ter učenje cestno prometnih predpisov. Takrat smo imeli v lasti šolo vožnje “Jaguar” v Ljubljani, v kateri smo delovali vsi družinski člani. Oče Andrej Košak, mami Ljubica Košak, starejši brat Gregor Košak in jaz. Imeli smo eno najboljših in najuspešnejših avtošol v Ljubljani, ki pa je po upokojitvi staršev počasi ugasnila.
V začetku leta 2006 sem imela za seboj zelo težak porod prvorojenca. Po treh dneh rojevanja so se v Ljubljanski porodnišnici odločili, da mi naredijo carski rez. Po tej operaciji sem dlje časa okrevala in se prebijala skozi prvo materinstvo. Tri mesece nisem vozila avta. Ko sem se po treh mesecih usedla v avto, skupaj s svojim sinom, sem doživela prvi panični napad.
