Vožnja z avtomatskim menjalnikom

Vožnja z avtomatskim menjalnikom
Teoretičen del

Ko sem opravil teoretični del izpita, sem približno dve leti odlašal s praktičnim delom izpita. Razlog za to je bil moj strah pred vožnjo zaradi nevroloških motenj, ki jih imam (inštruktorica jih je opredelila kot tik, vendar to ni). Zaradi tega se nisem takoj vpisal v
klasično šolo vožnje, saj nisem vedel, kako bi inštruktorji odreagirali na moje težave.

Praktični del

Nato sem preko sorodnikov slišal za  šolo vožnje “Brez strahu za volanom”, ki jo vodi Marjetka Kramžar. V tistem trenutku nisem mogel verjeti, da takšna šola sploh obstaja. Po prepričanju pozitivnih mnenj in pohval drugih ljudi sem se vpisal na praktično uro vožnje. Prvih deset ur sem opravil z ročnim menjalnikom, vendar so mi
zaradi teh tako imenovanih “tikov” povzročale velike težave, še posebej pri menjavi prestav.

Ko sem že skoraj obupal,…

Ko sem že skoraj povsem obupal. Vsakič na vožnji sem se  preveč sekiral, tudi za drobne napake,  izgubljal sem  koncentracijo, prav nič mi ni šlo. Marjetka je bila v takšnih primerih vedno potrpežljiva.

Vožnja z avtomatskim menjalnikom

Kasneje mi je predlagala, da nekaj ur vožnje poskusim z avtomatskim menjalnikom,
saj bi mi to omogočilo bolj sproščeno opazovanje prometa, večjo osredotočenost in, kar je najpomembnejše, avto mi nikoli ne bi ugasnil. Izkazalo se je, da je imela prav.
Ko sem prvič vozil z avtomatskim menjalnikom sem občutil veliko olajšanje. Po temeljitem razmisleku sem se odločil, da bom vozniški izpit opravljal z avtomatskim menjalnikom. In sem ga opravil. V prvem poskusu.
Za to sem Marjetki izjemno hvaležen, saj mi je pomagala na poti do uspeha. Čeprav sem se v določenih trenutkih preveč sekiral zaradi napak, ki sem jih storil, je Marjetka to dobro sprejela, saj je bila vedno dobre volje, nasmejana in polna pozitivnih misli.
Kristjan, 23 let

Na vse blog objave